Uporaba rastlinskih popkov obstaja že dolgo, vendar je bila ta praksa vedno obrobna in rezervirana za nekaj ljudi. V srednjem veku so na primer alkimisti topolove popke uporabljali za pripravo mazil, iz jelkovih popkov pa sirupe proti kašlju. Nekatere omembe brstov segajo še dlje, vendar ta praksa takrat ni imela imena in je bila malo priznana. Tako je gemmoterapija zelo nova terapija iz šestdesetih let 20. stoletja. Belgijski zdravnik Pol Henry je prvi preučil to vprašanje z izvajanjem krvnih preiskav bolnikov, zdravljenih z izdelki na rastlinski osnovi. Toda, kjer je norost tistega časa težila k natančnejši identifikaciji, katera molekula bo delovala na poseben način na določen organ, je Pol Henry ubral nasprotno smer. Ta »kemični« medicinski pristop mu ni ustrezal in intuitivno je verjel, da je narava kot celota sposobna veliko bolj učinkovito pozdraviti številne bolezni kot najnaprednejša zdravila. Nato se je osredotočil na proučevanje popkov, vzpostavil metodo izdelave maceratov in svoje rezultate objavil pod izrazom »fitembrioterapija«, ki ga je kasneje prevzel francoski zdravnik Max Tétau. Slednje je na eni strani lahko dokazalo farmakološko superiornost popka v primerjavi z odraslo rastlino in na drugi strani drugačne indikacije od tistih, opredeljenih z odraslo rastlino. Doktor Max Tétau je ustvaril izraz gemmoterapija, ki se je nato dokončno uveljavil. Skratka, čeprav nedavno, gemmoterapija ne temelji na vetru in čeprav način delovanja in vključene molekule ne bodo tako natančno opredeljeni kot pri aromaterapiji, je bilo opravljeno delo, ki dokazuje učinkovitost maceratov popkov.

Ta članek je bil posodobljen dne 02/04/2024

Raziskave in študije popkov

Za analizo delovanja maceratov rastlinskih embrionalnih tkiv so bile raziskave in eksperimenti usmerjeni po treh glavnih oseh:

Prvič, analitične študije, kot se pogosto dogaja v aromaterapiji, so bile izvedene. S tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti nam je uspelo kvantificirati in kvalificirati molekule, prisotne v popku, ter jih primerjati s tistimi, ki so prisotne v odrasli rastlini. Tako bi lahko naredili medvrstno in znotrajvrstno primerjavo (glede na tkivo in glede na stopnjo zorenja).

Drugič, farmakološke študije, zlasti na miših, je omogočil prikaz učinkovitosti popkov na nekaterih sistemih:

Prvič, to je bil pubertetni brezov brst, ki so ga proučevali s pomočjo halpernov test. Namen tega testa, ki je dobro poznan v farmacevtskem svetu, je dokazati delovanje zdravila na retikuloendotelijski sistem z oceno sposobnosti slednjega za zajemanje delcev, vbrizganih intravensko. Če česa ne razumete, ne skrbite! Preprosto povedano, ta test je pokazal, da je tretma na osnovi macerata brezovih popkov omogočil povečanje aktivnosti tega sistema. Torej ne gre samo za placebo učinek!

Ker so bili rezultati prepričljivi, so raziskavo nato razširili še na druge macerate popkov, namenjene 4 glavnim sistemom našega telesa:

  • Macerat popkov črnega ribeza (Ribes nigrum) o mehanizmu vnetja
  • Macerat gloga (Crataegus oxyacantha) na srčno-žilni sistem
  • Rožmarin (Rosmarinus officinalis) na delovanje jeter
  • In macerat lipovih popkov (Tilia tomentosa) na živčni sistem s sedativnim delovanjem.

Vsi ti poskusi so bili okronani z uspehom, kar je povzročilo veliko navdušenje nad gemmoterapijo. Kasneje so se razvili številni drugi popkovi macerati, katerih vlogo in lastnosti so predvsem opredelili klinično eksperimentiranje.

V celoti je namreč gemmoterapija empirična terapija (ki nima nobene zveze z rimskim cesarstvom), pri kateri pridobljeno znanje izhaja predvsem iz pričevanj in opazovanj, veliko bolj kot iz poglobljenih molekularnih analiz. Tako so poskusi z macerati popkov in pričevanja uporabnikov omogočili svoj prispevek brez skrbi o »zakaj« ali »kako«. In četudi ne vemo točno, kako deluje, je rezultat zagotovo tu: gemmoterapija deluje!

Iz česa je narejen popek?

Popek vsebuje vse embrionalna tkiva rastline in vse njene genetsko dediščino. Natančneje, na dnu popka najdemo meristem : je embrionalno biološko tkivo, sestavljeno iz nediferenciranih celic, ki tvorijo rastno cono. To tkivo se hitro razmnožuje, bodisi v dolžino (primarni meristem) bodisi v debelino (sekundarni meristem). Zanimivo je tudi dejstvo, da je ena sama embrionalna celica sposobna obnoviti celotno rastlino. Pravimo, da je ta celica totipotenten, se pravi, da bo lahko tvorila katero koli celico. 

Macerat popkov tako vsebuje embrionalne elemente, ne glede na to, ali so sestavni deli odrasle rastline ali pa so specifični zanjo, in prav vsi ti elementi so izvor njegove učinkovitosti. Še posebej ugotavljamo fitohormoni :

  • L’auxine, ki je bistvenega pomena za razvoj rastline. Prispeva k regeneraciji tkiva in spodbuja rast rastline v dolžino.
  • Tam giberelin, ki spodbuja sintezo meristemov, cvetnih popkov in povzroča cvetenje.
  • Tam citokinina, ki aktivira delitev celic in uravnava rast
  • L’abscisin, ki se stabilizira in pusti rastlino v mirovanju. Deluje splošno zaviralno in regulacijsko na rast ter je vzrok za zimsko mirovanje brstov.

Popek torej vsebuje ves potencial bodočih rastlin: vsebuje tkiva, bogata z nukleinskimi kislinami, aminokislinami, fitohormoni, vitamini, elementi v sledovih, minerali in sokovi ... in ni nujno, da vse te elemente najdemo v odrasli rastlini. Je torej izjemno bogat in hkrati vsebuje lastnosti cvetov, sadežev in listov: je na nek način koncentriran »totum« rastline, katerega celota je večja od vsote lastnosti vsakega elementa. sprejeti neodvisno. Na primer, popek lipe ima pomirjevalne lastnosti, ki jih pripisujejo cvetu tega drevesa, in tudi depurativne in diuretične lastnosti beljave, ki je nazadnje oblikovan del drevesnega debla (nežen in bel del). ).

Če povzamemo, torej v kali najdemo:

  • Fitohormoni
  • Flavonoidi, ki delujejo na krvne žile in krvni obtok, so diuretiki
  • Alkaloidi s spremenljivim delovanjem, odvisno od strukture
  • Antrakinoni, na splošno odvajajo in mazijo telo
  • Glukozidi, pogosto s sedativnim učinkom na srce in pljuča
  • Sluzi in dlesni, pomirjajo in zdravijo
  • Saponini, ki v stiku z vodo emulgirajo in mehčajo kožo
  • Tanini, protivnetno in antiseptično
  • Nukleinske kisline, elementi v sledeh, vitamini…

Vse te molekule se ekstrahirajo med maceracijo in vsako topilo (voda/alkohol/glicerin) ima posebno vlogo pri ekstrakciji te ali one spojine.

Načelo drenaže

Pojem o drenaža zelo pomembna pri gemmoterapiji. Dejansko je to prvi korak pri zdravljenju bolezni z uporabo maceratov popkov.

Cilj tukaj je doseči resnično razstrupljanje nekaterih organov. Macerati popkov so namreč še posebej učinkoviti pri popolnem izločanju strupenih snovi, ki se nahajajo v telesu. Da bi to naredili, telesu zagotovijo aktivne rastlinske sestavine, bogate z rastnimi snovmi, ki bodo spodbudile prečiščevalne organe, kot so jetra, ledvice, žolčnik ali črevesje.

Na splošno je treba opozoriti, da se bolezni razvijejo na tleh, ki so oslabljena zaradi upočasnitve izločevalnih organov, kar vodi do kopičenja strupenih snovi (slabo razgrajeni presnovki, odpadki, imunski kompleksi (protitelesa/antigen)). Nato pride do zmanjšanja imunske obrambe. Eden od načinov, kako se izogniti razvoju bolezni, je torej zmanjšanje te toksične obremenitve s stimulacijo emunktorijev (organov za izločanje), s čimer spodbujamo povrnitev zdravja! In bam toksini!

Na fiziološki ravni popkovi macerati tako spodbujajo delovanje organov izločanja. Ta princip drenaže je zato še posebej učinkovit pri vseh zastrupitvah, bodisi kemičnih ali povezanih z onesnaženostjo okolja. Skratka, gemmoterapija bo izločite vse tiste snovi, ki telesu niso zelo dobre !

V tem kontekstu lahko posebej omenimo puhasto brezo ali brin, ki sta hkrati »razstrupljevalna« macerata in ščitita jetra. Uporabljamo jih lahko ob sezonskih spremembah v 21-dnevnem tretmaju, da telo pripravimo na spremembe in izločimo nakopičene toksine. Gemoterapija vam nato omogoči pravi »ponovni zagon« vašega telesa, ki bo tako bolj sposobno reagirati in se braniti pred zunanjimi dejavniki.

Končno najdemo ta princip drenaže tudi v homeopatiji. Léon Vannier, francoski homeopat, jo je na začetku 20. stoletja definiral takole: »Drenaža je vsa sredstva, ki jih je treba izvajati, da se zagotovi redno izločanje toksinov, ki obremenjujejo telo subjekta. Govorim o enem, in ne o subjektih, ker je bistveno dejstvo, ki si ga je treba zapomniti in je ključnega pomena, da mora biti odvodnjavanje vedno individualizirano. To načelo je priznano tako v zeliščni medicini kot v alopatiji, vendar se v slednji še vedno zelo malo izvaja, medtem ko je pri terapijah, kot sta homeopatija ali gemmoterapija, to vodilo njihove strategije.

Zahvaljujoč drenažnemu principu lahko odpraviti nakopičene toksine vstati na pravo nogo!

Vam je bil ta članek v pomoč?

  

Povprečna ocena: 4.8 ( 246 glasov)

Bibliografija

Delo: Piterà di Clima, F., & Nicoletti, M. (2018). Povzetek gemmoterapije - Znanstvene osnove meristemoterapije. Izdaje Amyris.

Delo: Boistard, S. (2016). Gemoterapija - Brsti za zdravje - Praktični in družinski vodnik. Založba Terran.

Delo: Andrianne, P. (2011). Traktat o gemmoterapiji: Terapija z brsti. Izdaje Amyris.

Delo: Halfon, R. (2011). Gemoterapija - Zdravje skozi popke. Izdaje Dangles.

Delo: Ledoux, F. in Guéniot, G. (2014). Fitembrioterapija: zametek gemmoterapije. Izdaje Amyris.

Delo: Pineau, L. (2019). Velika knjiga o gemmoterapiji. Leduc.s Édicije.